Da bi lahko začeli veslati, potrebujemo vodo. Nekateri imamo srečo, da jo imamo blizu garaže oz. kleti, kjer skladiščimo opremo, drugi imajo kanu priklenjen na drevo nekje ob reki ali jezeru. Pa tudi zgoraj našteti bi včasih šli veslat kam drugam. Ker nismo v Kanadi, kjer te ne gledajo preveč čudno, če prideš s kanujem na železniško postajo, ga naložiš na vlak in ga vzameš dol nekje višje ob reki, bomo večino voženj do reke, če že ne vse, opravili z avtomobilom.
Za več kanujev je fajn imeti namensko prikolico, za en (ali največ tri) čoln zadošča strešni prtljažnik. Najboljši tip avtomobila je »limuzina« oz. sedan in ne karavan ali enoprostorec, in sicer zato, ker se prtljažnik na limuzini namesti centralno in čoln na zadnji strani ne visi z avtomobila. Pravila za prevoz tovora namreč pravijo, da tovor spredaj ne sme štrleti čez skrajno sprednjo točko avtomobila (ponavadi je to registrska tablica), zadaj sme brez posebne oznake štrleti čez zadnjo skrajno točko 0,5 m (brez oznake) oz. največ 1,5m z rdeče belo opozorilno tablo, izjemoma lahko podnevi tudi z rdečo krpo (podrobnosti najdemo v 74. in 75. členu Zakona o pravilih cestnega prometa). Razen tega so limuzine relativno nizke in je nalaganje in snemanje čolna lažje. Če imate možnost, za boljšo statiko razmaknite sprednji in zadnji prtljažnik, kolikor se da. Sam trenutno vozim Renault Megane Conquest (kot mu rečejo v našem delu sveta, sicer je Renault Arkana) – je limuzinske oblike, a ima podvozje v primerjavi z »navadnim« Meganom za kakih 8 cm dvignjeno, kar pride zelo prav, ko je dostop do vstopne točke po luknjasti makadamski cesti.
Tudi če bi radi transportirali dva ali tri kanuje naenkrat, gre še vedno brez prikolice. Za to rabiš prtljažnik s prečkami, ki so dolge za dve širini kanuja. Lahko kupiš posebne prečke, lahko obstoječe zamenjaš s kovinsko pohištveno cevjo ali celo leseno letvijo. Meni se zdi najbolj praktično, da si omisliš štiri podaljške, ki jih voziš v avtomobilu in montiraš po potrebi. Tukaj je na mestu nekaj opozoril. Tovor sme biti širok največ toliko, kot je razdalja med koncema stranskih ogledal. Paziti je treba na največjo dovoljeno težo, ki jo smeš voziti na prtljažniku – pri meni je to 70 kilogramov, kar ravno še zadošča za dva 25 kilogramska dvoseda in enoseda, ki tehta malo pod 20 kg. In seveda – pri vstopanju in še posebej pri izstopanju je treba paziti, da z glavo ne udariš v prečke podaljšanega prtljažnika. Ker res boli, in tudi kri je že pritekla.
Kanu lahko naložita dva, tako da vsak prime svoj konec, ga dvigneta, obrneta z dnom navzgor in ga čim bolj simetrično položita na prtljažnik. To lahko storiš tudi sam, in sicer na dva načina. Pri enostavnejšem, a fizično zahtevnejšem dvigneš kanu na rame in ga odložiš na prtljažnik. Pri drugem načinu položiš kanu zraven avtomobila, tako da je kljun malo naprej od zadnje prečke prtljažnika, dvigneš kljun, kanu obrneš z dnom navzgor, odložiš kljun na zadnjo prečko, nato dvigneš krmo in porineš kanu naprej, dokler ne leži simetrično na prtljažniku. Pri tem drugem načinu ob neugodni kombinaciji geometrij kanuja, avtomobila in prtljažnika obstaja nevarnost poškodb na avtomobilskem laku.
Ko čoln (dva, tri) naložiš, ga je potrebno trdno privezati. Minimum, kar potrebuješ, sta dva povezovalna trakova oz. gurtni dolžine 3m. Na eni strani ima gurtna zaponko ali napenjalnik (ragljo, račno). Za krajše vožnje pri majhnih hitrostih so dobre tudi take z zaponko, za na avtocesto bolj zaupam takim z račno. Pritrjevanje izvedeš tako, da stojiš ob prečki na poljubni strani avtomobila, držiš zaponko/ račno v roki, gurtno vržeš prek kanuja, odložiš sponko na streho, greš okrog, prepelješ gurtno pod prečko od prtljažnika, vržeš gurtno spet nazaj prek kanuja, jo prepelješ pod prečko še na začetni strani, jo vpneš v zaponko/račno in zategneš.
Če nimaš gurten, gre tudi z vrvjo – priporočam uporabo vozla »truckers' hitch«. Na vrvi narediš zanko, ki se ne zategne oziroma jo je lahko razvezati, to zanko pa potem uporabiš kot »škripec«.
Za dodatno varnost je priporočljivo privezati še kljun in krmo čolna. Če na avtomobilu ni primernih mest za pritrjevanje vrvi, si jih lahko pripraviš sam. Pod pokrovom motorja je zagotovo kak vijak, pod katerega pritrdiš zanko iz gurtne, ki jo lahko skriješ pod pokrov. Ko jo potrebuješ, jo namestiš tako, da gleda ven in nanjo pritrdiš vrv, s katero privežeš čoln.
OK, čoln je trdno pritrjen na avtu. Če greš veslat na jezero ali na počasno reko in nameravaš priveslati nazaj do avtomobila, je to to. Če je v planu enosmeren spust po reki, bo treba poskrbeti še za prevoz od izstopne do vstopne točke (angleški izraz za tak prevoz je shuttle). To lahko storiš tako, da na izstopni točki pustiš kolo ali drug avtomobil. Pomembno: pazi, da s seboj v čoln vzameš ključ od kolesa (če si ga priklenil) oz. avtomobila, sicer se na koncu spusta znajdeš v težavah. Ponekod si lahko pomagaš z vlakom (pri nas na primer v Zasavju med Litijo in Zagorjem ali v Avstriji ob reki Dravi) ali avtobusom (npr. Čatež ob Savi – Kostanjevica na Krki). Lahko tudi štopaš (če nisi preveč moker in/ali blaten, mogoče uspe), pokličeš taxi ali kakega prijatelja, če živi v bližini. Če si tekač, lahko ta del izleta izkoristiš za trening.
Pri nas lahko običajno parkiraš blizu vode in kanu odneseš do vstopnega mesta. Kanu lahko nosita dva (na ramenih ali pod pazduho ali tako, da ga držita za nosilne prečke) ali ga nosiš sam s pomočjo nosilne prečke (yoke = jarem) na ramah. Če je razdalja večja, pride prav voziček, kupljen ali narejen doma.
Vir fotografije: Duckworks Magazine.